1100 (Oglejski) patriarhi in stiški menihi
Velikolaška pokrajina je v srednjem veku pripadala oglejskemu patriarhatu. Patriarhi so imeli velike zasluge za njeno kultiviranje. Izsekavati so jo pričeli s pomočjo stiških menihov, s čimer so na eni strani utrjevali vero, na drugi pa so si zagotovili tudi posvetno oblast v teh krajih.
1145 Prva omemba Velikih Lašč
Oglejski patriarh Peregrin, ustanovitelj stiškega samostana (leta 1135/36), je leta 1145 izdal listino, v kateri med dobrotniki stiškega samostana navaja v prvi vrsti gospode Višnjegorske. Ditrih Višnjegorski je samostanu podaril naselbino – pristavo v Laščah. Imenujejo »villa, quaedicitur lasis…«. Več o tem
1145 Prva omemba Velikih Lašč
Oglejski patriarh Peregrin, ustanovitelj stiškega samostana (leta 1135/36), je leta 1145 izdal listino, v kateri med dobrotniki stiškega samostana navaja v prvi vrsti gospode Višnjegorske. Ditrih Višnjegorski je samostanu podaril naselbino – pristavo v Laščah. Imenujejo »villa, quaedicitur lasis…«. Več o tem
1658 Med Turjakom in Ribnico
Poleg oglejskih patriarhov in samostana sta velikolaško pokrajino obvladovali dve graščinski gospostvi: Ortenburžani in Turjačani. Naselniki so svojim gospodom plačevali desetino, slednji pa so v sporazumu z Oglejem na posestvih zidali cerkve in skrbeli, da so ti kraji dobili duhovnike. Več o tem
1780 Vladavina Marije Terezije in Jožefa II.
V dobi cesarja Franca Jožefa II. (1780–1790) je bila vsa dežela Kranjska razdeljena tudi v davčne občine, ki so služile odmeri zemljiškega davka in novačenju vojakov. Ta sistem so ohranili tudi Francozi v dobi svoje okupacije. V letih 1825–26 pa je bil izdelan dokončen zemljiški kataster vseh davčnih občin, preimenovanih v katastrske občine. Več o tem
1780 Vladavina Marije Terezije in Jožefa II.
V dobi cesarja Franca Jožefa II. (1780–1790) je bila vsa dežela Kranjska razdeljena tudi v davčne občine, ki so služile odmeri zemljiškega davka in novačenju vojakov. Ta sistem so ohranili tudi Francozi v dobi svoje okupacije. V letih 1825–26 pa je bil izdelan dokončen zemljiški kataster vseh davčnih občin, preimenovanih v katastrske občine. Več o tem
1809 Pod Francozi
V dobi francoske okupacije (1809–1913) je bila vsa ribniška pokrajina vključena v provinco Ilirija. Ribniška pokrajina je v tej provinci obsegala tri kantone, ki so bili razdeljeni na merije (mairies). Več o tem
1813 Ukinitev Ilirskih provinc leta 1813
Po prenehanju francoske okupacije je provinca Ilirija ukinjena in vse njeno ozemlje vključeno v Kraljestvo Ilirija kot enota v avstrijsko cesarstvo. Fevdalna gospostva so bila vzpostavljena, edino sodstvo je ostalo izvzeto iz oblasti graščinskih uprav, kar je veljalo že iz dobe cesarja Jožefa II. (od 1790 dalje). Več o tem
1813 Ukinitev Ilirskih provinc leta 1813
Po prenehanju francoske okupacije je provinca Ilirija ukinjena in vse njeno ozemlje vključeno v Kraljestvo Ilirija kot enota v avstrijsko cesarstvo. Fevdalna gospostva so bila vzpostavljena, edino sodstvo je ostalo izvzeto iz oblasti graščinskih uprav, kar je veljalo že iz dobe cesarja Jožefa II. (od 1790 dalje). Več o tem
1890 Županstvo in občinski zastop v Velikih Laščeh
Leta 1890 je bil na volitvah v občinski odbor za velikolaškega župana izvoljen Matija Hočevar, poštni mojster, gostilničar, lesni trgovec, veleposestnik. Odborniki so postali: nadučitelj Josip Pavčič, zdravnik Ljudevit Zalokar (Salloker), in »zemljak« (kmet) Ignacij Virant.
1907 1907
Vojvodina Kranjska: Gorenjska, Dolenjska in Notranjska. Obsegala je 11 okrajnih glavarstev in deželno stolno mesto Ljubljana s samostojno upravo, 31 sodno-davčnih okrajev in 359 občin, 11 mest, 22 trgov (Velike Lašče tu še niso trg), 3335 vasi in selišč terpozadnjem štetju 87386 prebivalcev. Več o tem
1913 Kako so Velike Lašče leta 1913 dobile trške pravice?
Na seji občinskega odbora dne 26. januarja 1913 so krajani podprli župana JosipaViranta z Rašice za dosego trških pravic vasi Velike Lašče. Več o tem
1913 Izročitveni protokol pravice trga
14. maja 1913 je njegova Visokost in Veličanstvo Franc Jožef, »Kaiser und König« Avstro-Ogrske, z najvišjim sklepom imenoval in podelil pravico trga kraju Velike Lašče. To imenovanje je zapisano v protokolu dunajskega kanclerja, v prepisu pa ga lahko vidimo v Deželnem zakoniku iz leta 1915 (nekdanji Uradni list Avstro-Ogrske). Istočasno so bile pravice podeljene še 37 stanovsko povišanim krajem (pod zaporedno številko 24 na str. 433 v poglavju III. K Erhebung von Ortschaftenzu StädtenoderMärkten). Več o tem
1913 Izročitveni protokol pravice trga
14. maja 1913 je njegova Visokost in Veličanstvo Franc Jožef, »Kaiser und König« Avstro-Ogrske, z najvišjim sklepom imenoval in podelil pravico trga kraju Velike Lašče. To imenovanje je zapisano v protokolu dunajskega kanclerja, v prepisu pa ga lahko vidimo v Deželnem zakoniku iz leta 1915 (nekdanji Uradni list Avstro-Ogrske). Istočasno so bile pravice podeljene še 37 stanovsko povišanim krajem (pod zaporedno številko 24 na str. 433 v poglavju III. K Erhebung von Ortschaftenzu StädtenoderMärkten). Več o tem
1933 Med obema vojnama
Zgornja politično upravna in sodna razdelitev je ostala v veljavi do konca prve svetovne vojne. V obdobju med obema vojnama je imela velikolaška občina največji obseg – obsegala je vso velikolaško pokrajino. Spadala je v kočevski srez Dravske banovine. Več o tem
1933 Med obema vojnama
Zgornja politično upravna in sodna razdelitev je ostala v veljavi do konca prve svetovne vojne. V obdobju med obema vojnama je imela velikolaška občina največji obseg – obsegala je vso velikolaško pokrajino. Spadala je v kočevski srez Dravske banovine. Več o tem
1959 Od ljubljanske primestne do današnje občine
Leta 1959 je bila velikolaška občina priključena Občini Ljubljana – Rudnik, ki je obsegala tri krajevne skupnosti: Velike Lašče, Turjak in Rob (Turjak in Robsta bili že prej občini). Naslednje leto so se formirale velike ljubljanske občine in Velike Lašče so od leta 1960 spadale podobčino LjubljanaVič – Rudnik. Več o tem
1995 Občina Velike Lašče
Zakon o lokalni samoupravi v novi samostojni državi Sloveniji je v letu 1995 ponovno oblikoval občino Velike Lašče, tokrat z nekoliko manjšo površino, kot je velikolaška dežela. Več o tem
1995 Občina Velike Lašče
Zakon o lokalni samoupravi v novi samostojni državi Sloveniji je v letu 1995 ponovno oblikoval občino Velike Lašče, tokrat z nekoliko manjšo površino, kot je velikolaška dežela. Več o tem
1998 Občinski simboli
18. februarja 1998 je Občinski svet Občine Velike Lašče sprejel odlok o določitvi 8. junija (rojstni dan Primoža Trubarja) za občinski praznik. Na ta dan Občina Velike Lašče praznuje tudi »dan knjige in kulture«. Občina Velike Lašče leta 2000 dobi pravi občinski grb, narejen po heraldičnih zakonitostih. Več o tem
2010 Mandat 2010 - 2014
Župan Anton Zakrajšek Občinski svet dr. Tatjana Devjak , podžupanja Joško Ahec Rok Borštnik mag. Polona Cvelbar Franc Debeljak Ladka Deterding Matjaž Gruden Jakob Jaklič Tina Jaklič Janez Lukančič Rudolf Rupar Anton Benjamin Strah Več o tem
2010 Mandat 2010 - 2014
Župan Anton Zakrajšek Občinski svet dr. Tatjana Devjak , podžupanja Joško Ahec Rok Borštnik mag. Polona Cvelbar Franc Debeljak Ladka Deterding Matjaž Gruden Jakob Jaklič Tina Jaklič Janez Lukančič Rudolf Rupar Anton Benjamin Strah Več o tem