Velike Lašče so še vedno spadale v okvir Cesarsko kraljevega (c. kr.) glavarstva Kočevje. V kraju je bil c. kr. depozitni davčni in sodni urad ter sedež notariata.
Davčni urad:
- naddavkar Josip Vardjan, uradnika Peter Vouk in Ivan (Johan) Stare.
C. kr. okrajno sodišče Velike Lašče:
- sodni predstojnik Alojzij Kessler,
- deželni sodni svetnik,
- sodnik Anton Kajfež,
- državni pravdni funkcionar Matevž Vesel, c. kr. orož. mojster,
- nižji pisarniški uradnik, oficiant Rud. Sorglechner,
- pisar Johann (Ivan) Rozman,
- sodni slugi Johann (Ivan) Žnideršič in Franz Kondrič.
Notariat:
- notar Josip Smodej.
Kot je bilo zapisano v prilogi poročila Okrajnega glavarstva Kočevje z dne 22. marca 1913, so bile Velike Lašče naselje (kraj), v katerem se je nahajalo okrožno sodišče, davčna uprava, župnijski urad, žandarmerijska postaja, železniška postaja in petrazredna ljudska (osnovna) šola, ki pa je imela sicer še zelo podeželski značaj.
V velikolaški ljudski šoli, ki je spadala v Šolski okraj Kočevje, so poučevali Fran Stefančič, Ana Somrak, Konrad Fink, Leopoldina Garbajs, Ana Fink - Šuflaj in Stanislava Zupanec.
Okrožni zdravnik, Fran Raznožnik, dr., je imel tudi hišno lekarno.
Delovali sta Hranilnica in posojilnica, registrirana zadruga z neomejeno zavezo v Velikih Laščah in Posojilnica za sodni okraj velikolaški in okolico, registrirana zadruga z neomejeno odgovornostjo.
V kraju sta bila pošta (poštarica Marija Jenčič) in brzojavni urad. Kot piše velikolaška kronistka Justina Jagodič, je živahen promet na novih cestah od Ribnice do Ljubljane, na Bloke in v Suho Krajino Laščam prinesel blagostanje. Življenje v izrazito kmečkem naselju je bilo zelo razgibano.
Letno se je v Laščah vršilo šest letnih in živinskih sejmov, ki so bili obiskani tudi iz drugih dežel. Adresarja iz let 1912 in 1914 jih omenjata sicer le pet. Vršili so se v ponedeljek ob Sv. Matiji, v četrtek ob binkoštih, 21. junija, 9. septembra in 6. novembra. Leta 1913 je bila v Laščah ustanovljena Živinorejska zadruga Velike Lašče. Tega leta so bili iz Švice uvoženi plemenski biki in telice. Po prvi svetovni vojni je zadruga zelo hitro napredovala in Velike Lašče so postale pomembno živinorejsko središče.
Veliko je bilo gostiln, med njimi sta dve celo navedeni v Adresarju za Kranjsko iz leta 1912 pod kategorijo »Hoteli in prenočevanje«. V njih naj bi v letu poprej prenočilo kar 550 »tujcev«. Dve sobi sta bili na voljo v gostilni Frana Grebenca in dve v gostilni Matije Hočevarja. Na Cereji je delovala tovarna stolov Matije Jelenca.
Velike Lašče, Gostilna pri pošti, zal. Vittorio Stein, Trst, 1917, hrani NUK.
Že pred prvo svetovno vojno je bilo društveno življenje zelo bogato:
Rob: Katoliško slovensko izobraževalno društvo, podružnica osrednjega čebelarskega društva, podružnica Slovenske Straže.
Turjak: Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Turjak in okolico.
Sv. Gregor: Prostovoljna požarna bramba, katoliško slovensko izobraževalno društvo.
Velike Lašče: Prostovoljna požarna bramba, Podružnica sv. Cirila in Metoda, Katoliško slovensko izobraževalno društvo, Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb.
Leta 1913 je bilo ustanovljeno Čebelarsko društvoVelike Lašče.
Velike Lašče, Restavracija Grebenc, dopisnica, zal. Fr. Grebenc, poslana 1902, hrani NUK.