14. maja 1913 je njegova Visokost in Veličanstvo Franc Jožef, »Kaiser und König« Avstro-Ogrske, z najvišjim sklepom imenoval in podelil pravico trga kraju Velike Lašče. To imenovanje je zapisano v protokolu dunajskega kanclerja, v prepisu pa ga lahko vidimo v Deželnem zakoniku iz leta 1915 (nekdanji Uradni list Avstro-Ogrske). Istočasno so bile pravice podeljene še 37 stanovsko povišanim krajem (pod zaporedno številko 24 na str. 433 v poglavju III. K Erhebung von Ortschaften zu Städten oder Märkten).
Velikim Laščam so bile dodeljene navadne trške pravice na poseben način. V zakoniku Avstro-Ogrske monarhije so zapisani pogoji za pridobitev trških in mestnih pravic, med drugim tudi število prebivalcev v nekem okrožju. In ravno število prebivalcev v velikolaškem okrožju je preseglo tako mejo, da je bilo nujno ustanoviti sodno okrožje in s tem vsem spremljajočim institucijam zagotoviti svoj sedež vsaj v trgu, če že ne v mestu.
O uporabi grba že v pisni prošnji, ki je bila posredovana na Okrajno glavarstvo Kočevje, ni bilo govora. Kot so ugotavljali, na kaj takšnega ni nakazoval niti občinski žig. Zato so bile trške pravice Velikim Laščam podeljene brez grba. Grb Velikih Lašč je dal napraviti Ivan Pucelj kasneje, sicer še pred 1. sv. vojno. Izdelal ga je Svitoslav Peruzzi.
(Vir: 500 let Lašč, 1970.)
Po naročilu Krajevne skupnosti Velike Lašče je grb izdelal leta 1979 Jože Zidar. Sedaj slika visi v prostorih ObčineVelike Lašče.
Jože Zidar predaja velikolaški grb predsedniku sveta KS Velike Lašče Alojzu Riglerju v kulturnem domu ob proslavi praznika dela leta 1979. Foto: Niko Samsa