Po prenehanju francoske okupacije je provinca Ilirija ukinjena in vse njeno ozemlje vključeno v Kraljestvo Ilirija kot enota v avstrijsko cesarstvo. Fevdalna gospostva so bila vzpostavljena, edino sodstvo je ostalo izvzeto iz oblasti graščinskih uprav, kar je veljalo že iz dobe cesarja Jožefa II. (od 1790 dalje).
Leta 1844 je bil ustanovljen okrajni komisariat v Ribnici. Glavna občina Velike Lašče se je odcepila od ribniškega ter se priključila turjaškemu okraju.
Leta 1847 se je z gradu Turjak preselilo sodišče v Velike Lašče. Zanj je bilo potrebno zgraditi stavbo. Ker država ni imela denarja, so premožni ljudje gradili in dajali državi v najem. Martin Hočevar iz Podloga (1810) je imel v zakupu užitnino in je silno obogatel. Zgradil je stavbo za sodišče. Bila je tako obsežna, da je segala do ceste. V njej je bilo okrožno sodišče, politični komisariat (do leta 1850), zemljiška knjiga, davkarija, finančni oddelek in zapori. 3. decembra 1943 je stavba pogorela, ko so partizani uničili belogardistično postojanko. Po vojni je bil obnovljen samo zgornji trakt.
Stara sodnija, Trideseta leta 20. stoletja.
Po letu 1848 je bila z nastopom avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. ob pomladi narodov za vselej odpravljena stara fevdalna ureditev.
Dežela Kranjska je bila razdeljena v nove upravne enote - političnoupravne okraje, le-ti pa so se naprej delili v manjše enote, v krajevne občine.
Velike Lašče so spadale v okvir Okrajnega glavarstva Kočevje, ki se je z vidika sodne uprave delil na 3 sodne okraje: Kočevje, Velike Lašče in Ribnica.