Uvedeni so bili naborni okraji – Lašče so takrat spadale pod naborni okraj GospostvoTurjak.
V dobi cesarja Franca Jožefa II. (1780–1790) je bila vsa dežela Kranjska razdeljena tudi v davčne občine, ki so služile odmeri zemljiškega davka in novačenju vojakov. Ta sistem so ohranili tudi Francozi v dobi svoje okupacije. V letih 1825–26 pa je bil izdelan dokončen zemljiški kataster vseh davčnih občin, preimenovanih v katastrske občine. Centralni zemljiški kataster je imel svoj sedež na sedežu vsakega upravnopolitičnega okraja z imenom katastrska uprava. Ta je bila razdeljena na posamezne davčne uprave in le-te v davčne občine. Slednje se nikdar niso skladale s krajevnimi upravnimi občinami. Katastrska uprava pa je služila s svojo katastrsko razdelitvijo tudi vsem sodnim okrajem oziroma njih okrajnim sodiščem za vzdrževanje katastrskih map in zemljiških knjig. Teritorij katastrskih občin se ni spreminjal in je ostal nespremenjen od svoje ustanovitve pa prav do konca 2. svetovne vojne. Bržkone še danes služi državni upravi v iste namene, za katere je bil osnovan.
Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Zv. 2, Ljubljana 1996, sekcija 213, str. 77. Sekcija 213: Polšeče, Ravnik, Veliki Verh, okolica Novega pota, Lužarji, Dolenje Kališče, Zgonče, Veliki Osolnik, Ponikve, Zagorica, Velike Poljane,VELIKE LAŠČE, Ulaka. Sekcija 204: Gornja Brezovica, Studenec, Staje, Kot, Kremenica, Dobravica, Podgozd, Škrilje, Gorenje in Dolenje Golo, Gornji Ig, Osredek, Krvava peč in Sekirišče, Zapotok in Visoko, Sarsko in Klada, Želimlje, Suša, Pleše, Skopačnik, Turjak, Laperje, Sloka gora, Mali Ločnik, Veliki Ločnik, Gorenji Rogatec, Vrbičje, Vrh nad Želimljami, Gradišče nad Pijavo Gorica, Pijava Gorica, Gumnišče, Glinek, Zalog pri Škofljici, Škofljica , …