Poleg oglejskih patriarhov in samostana sta velikolaško pokrajino obvladovali dve graščinski gospostvi: Ortenburžani in Turjačani. Naselniki so svojim gospodom plačevali desetino, slednji pa so v sporazumu zOglejem na posestvih zidali cerkve in skrbeli, da so ti kraji dobili duhovnike.
Zaradi slabega gospodarjenja in stalne potrebe po denarju (v Stični so mogočno cerkev opremljali z umetninami in povečevali samostan), svoje pa so prispevali tudi turški vpadi in ropanja, je stiški samostan pričel odprodajati svojo posest. Turjačani so že leta 1300 postali gospodarji Slevice.
Leta 1658 je stiški samostan prodal zadnjo svojo posest v laščah Ortnečanom, naančneje graščaku Janezu Juriju baronu Lichtenbergu. Teritorialno so takrat Lašče spadale v Ortneško gildo ki je obdsegala kar štiri županije z uradi: Poljane, lašče, Dvorska vas (sem je spadala tudi Rašica) in Runarsko na Blokah.
Stari ortneški grad v Valvasorjevi skicni knjigi ok. 1678. Zagreb, Metropolitanska knjižnica.
(Vir: Stopar 2003, str. 94).
V tem času so bile Lašče izrazito kmečka vas. Takrat je bilo v Laščah 11 gruntov, ki so bili razdeljeni med 30 kmetov. Bilo je še 7 gostačev in dva nestalna mlina, torej 39 hiš in župnišče.
Leta 1749 so Turjačani kupili Ortneško gildo in Lašče so prišle pod Turjačane. Takrat je imela župa Velike Lašče 22 gruntov in je dajala Turjačanom 22 voz sena ali 12gld in 28 krajcarjev v denarju. Le-ti so imeli nad Laščami teritorialni in vogtijski dominium.
Leta 1760 je bil vogt v Laščah Anton Hočevar, na Rašici pa Štefan Juvanec. Vogtaygeld se jima je plačeval polovico spomladi ob Sv. Juriju in polovico jeseni ob Sv. Martinu.
Pogled na grad z vzhoda v Valvasorjevi skicni knjigi (Vir: Stopar 2003, str. 142).