1. Trubarjev steber PRVA SLOVENSKA KNJIGA
Izid prve slovenske knjige je tisto temeljno dejanje v zgodovini Slovencev, brez katerega bi bilo vse drugače. Je mogočen temelj za nadaljnji razvoj slovenske narodne zavesti. Knjiga je uspešno previharila, preživela in se okrepila v zelo težkih in nevarnih obdobjih; in predstavlja tisti medij, preko katerega se ideje, razmišljanja, pričevanja o dogajanjih prenašajo na kasnejše rodove. S knjigo se artikulira zavest o povezanosti skupnosti. Trubar se je zavedal, da s knjigo ostanemo in obstanemo. Pisatelji tako postanejo borci za slovensko kulturo in samobitnost.
Več o tem
Kje je bila natisnjena prva slovenska knjiga ali odkritje črke L
2. Trubarjev steber KNJIŽNI JEZIK
Knjižni jezik je umeten jezik, ki ga v vsakdanjem življenju nihče ne govori. Vendar ga morajo vsi, ne glede iz katerega narečja ali družbene skupine prihajajo, razumeti. Torej: če Prekmurec napiše knjigo, jo mora bralec iz Pirana brez težav brati. Enoten knjižni jezik je nujen, kot so nujna pravila pri športu, saj bi bila tekmovanja na višji ravni nemogoča. Knjižni jezik mora zato izvirati iz živega govorjenega jezika, katerega nadgradi, sistematizira in standardizira. Povsod se tako za osnovo vzame osrednje narečje (ob upoštevanju posebnosti iz ostalih okoliških narečij), ki je ponavadi najbolj razširjeno in je zaradi stikov in vpliva razumljivo tudi širše.
Več o tem
2. Trubarjev steber KNJIŽNI JEZIK
Knjižni jezik je umeten jezik, ki ga v vsakdanjem življenju nihče ne govori. Vendar ga morajo vsi, ne glede iz katerega narečja ali družbene skupine prihajajo, razumeti. Torej: če Prekmurec napiše knjigo, jo mora bralec iz Pirana brez težav brati. Enoten knjižni jezik je nujen, kot so nujna pravila pri športu, saj bi bila tekmovanja na višji ravni nemogoča. Knjižni jezik mora zato izvirati iz živega govorjenega jezika, katerega nadgradi, sistematizira in standardizira. Povsod se tako za osnovo vzame osrednje narečje (ob upoštevanju posebnosti iz ostalih okoliških narečij), ki je ponavadi najbolj razširjeno in je zaradi stikov in vpliva razumljivo tudi širše.
Več o tem
3. Trubarjev steber VSEM SLOVENCEM
“Na začetku je bila beseda.” Ta svetopisemska izjava velja tudi za Slovence. Trubar takoj na začetku Katekizma zapiše, da je knjiga namenjena Slovencem; torej predvsem ali celo samo Slovencem. Besede si Trubar ni izmislil, je pa prvi, ki rabi ime Slovenci v istem pomenu, kot ga razumemo tudi danes. Kot ime naroda. Ime je živelo med ljudmi, le da se je v različnih okoljih lahko pojmovalo nekoliko različno. Zavest o povezanosti Slovencev je obstajala pred Trubarjem, a ni bila definirana. Na to kaže kmečki upor 1515. leta. Takrat so se združeno uprli podložniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Tiskani letak, ki je pozival k uporu se je glasil: Le vkup, le vkup uboga gmajna. (gmajna = občestvo, skupnost) Ta povezanost pa je lahko le rezultat večstoletnih povezav in stikov. Ker je bil upor krvavo zatrt, ni obrodil sadu. Trubar tako z eno besedo zgradi temelj, na katerem se potem krepi zavest o skupnosti slovenskega naroda.
Več o tem
4. Trubarjev steber SVETO PISMO
Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma leta 1584 je vrh literarnega ustvarjanja slovenskih reformatorjev in je najvišje možno kulturno-civilizacijsko dejanje tistega časa. Prevod je zagledal luč sveta le 34 let po izidu Katekizma. Tak skokovit razvoj pisanja je na prvi pogled neverjeten, vendar dokazuje, da je bila slovenščina, že pred Trubarjem, izoblikovan in bogat jezik. Brez bogatega in raznovrstnega jezikovnega zaklada bi bil prevod Biblije nemogoča stvar.
V Svetem pismu praktično ni stvari, ki je ni. Najrazličnejša in zelo raznovrstna besedila opisujejo mnoštvo človeških in družbenih situacij ter posegajo na vsa področja človekovega delovanja, razmišljanja in čustvovanja. Tako lahko beremo pripovedi, ki so prave sage, kronike, poročila, legalne predpise, preroške vizije, modrostne izreke, himnično in ljubezensko poezijo, itd. Nekatera besedila so napisana v bolj povzdignjenem slogu, druga bolj preprosta. Slovenščina je bila torej v 16. stoletju izrazno dovolj močna, da je prenesla tako zahteven prevod. Prišli pa so tudi ljudje z dovolj znanja in poguma, ki so poskrbeli, da je “beseda meso postala”.
Več o tem
4. Trubarjev steber SVETO PISMO
Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma leta 1584 je vrh literarnega ustvarjanja slovenskih reformatorjev in je najvišje možno kulturno-civilizacijsko dejanje tistega časa. Prevod je zagledal luč sveta le 34 let po izidu Katekizma. Tak skokovit razvoj pisanja je na prvi pogled neverjeten, vendar dokazuje, da je bila slovenščina, že pred Trubarjem, izoblikovan in bogat jezik. Brez bogatega in raznovrstnega jezikovnega zaklada bi bil prevod Biblije nemogoča stvar.
V Svetem pismu praktično ni stvari, ki je ni. Najrazličnejša in zelo raznovrstna besedila opisujejo mnoštvo človeških in družbenih situacij ter posegajo na vsa področja človekovega delovanja, razmišljanja in čustvovanja. Tako lahko beremo pripovedi, ki so prave sage, kronike, poročila, legalne predpise, preroške vizije, modrostne izreke, himnično in ljubezensko poezijo, itd. Nekatera besedila so napisana v bolj povzdignjenem slogu, druga bolj preprosta. Slovenščina je bila torej v 16. stoletju izrazno dovolj močna, da je prenesla tako zahteven prevod. Prišli pa so tudi ljudje z dovolj znanja in poguma, ki so poskrbeli, da je “beseda meso postala”.
Več o tem