-
Rojstvo
8. junija se očetu Mihi in materi Jeri rodi sin Primož. -
Začetek reformacije
31. oktobra Martin Luter s svojim protestom (95 tez) proti prodajanju odpustkov začne reformacijo. -
Šolanje
Primož Trubar pri dvanajstih letih zapusti zavetje doma in odide v šolo na Reko. Šolanje potem nadaljuje v Salzburgu. -
Trubar spozna škofa Petra Bonoma
Trubar pride v Trst k škofu Petru Bonomu, mecenu, zaščitniku in učitelju, kjer pride v stik z duhom spreminjajoče Evrope, s humanizmom in reformacijo. -
Turki na Rašici
Turki požgejo Rašico. Trubar študira na Dunaju. -
Posvetitev v duhovnika
Bonomo posveti Trubarja v duhovnika in mu da župnijo Laško v upravo. -
Trubar postane kanonik v Ljubljani. -
Trubar obtožen krivoverstva
Kralj Ferdinand zaradi suma krivoverstva izda zaporno povelje in Trubarja čaka ječa na Ljubljanskem gradu. Pred nevarnostjo se umakne na Nemško. Kmalu potem se poroči z Barbaro Sitar. -
Izid prvih slovenskih knjig
Izideta prvi slovenski knjigi Catechismus in Abecedarium. -
Vrnitev v Ljubljano
Trubar se na povabilo deželnih stanov vrne v Ljubljano kot poglavar slovenske protestantske cerkve. -
Dokončni izgon
Trubar izda Cerkovno ordningo, ki je zaradi poseganja v pristojnosti deželnega glavarja (nadvojvoda Karel II) povod za dokončni izgon. -
Trubar nastopi svojo zadnjo službo v Derendingenu pri Tübingenu. -
Jurij Dalmatin izda celoten prevod Biblije. -
28. junija konča svojo življenjsko pot. Pokopan je v Derendingenu. -
Bitka pri Sisku in zmaga nad Turki. Turška nevarnost preneha. -
Trubarjev sin Felicijan izda očetovo zadnjo knjigo; prevod Lutrove Hišne postile. -
Začetek protireformacije; izgon protestantov in požig knjig. -
Ob štiristoletnic izida prve slovenske knjige odkrijejo na Rašici spomenik začetniku slovenskega knjižnega jezika. -
Štiristo let po Trubarjevi smrti je obnovljena Trubarjeva domačija.
Sprehod po Temkovi žagi z Andrejem Perhajem
Na Trubarjevi domačiji povezavo s tehniško dediščino predstavljajo programi, ki dopolnjujejo razlago o Trubarju s tehničnimi vsebinami - z delovanjem mlina in žage. Za boljšo predstavitev je žaga opremljena z 'žagarsko' zbirko oziroma z maketami žag, ki prikazujejo njihov tehnični razvoj. Na žagi je urejena pečnica z zbirko žagarskega orodja.
Dobrodošli na Trubarjevi domačiji na Rašici
Osrednji pomnik Trubarjeve domačije je hiša z mlinom. V hiši je iz prejšnjih bivalnih prostorov nastala spominska soba. Domačijo sestavljajo še žaga venecijanka z žagarsko zbirko, gospodarsko poslopje in kozolec. V gospodarskem poslopju je iz hleva nastala krčma, skedenj je postal galerija Skedenj, kašča je sedaj sprejemnica za goste in prodajalna spominkov. V sklopu domačije pa je bila odprta tudi Trubarjeva čitalnica.VIDEO: Predstavitev
VIDEO: Presentation
Predavanja
Osnovni program Trubar in njegov čas obsega razlago o Trubarju v spominski sobi dolgoletnega vodnika Andreja Perhaja. Utrjuje vedenje o pomenu Primoža Trubarja, prve slovenske knjige in reformacije za Slovence. Program je primeren za vse starostne skupine, pri čemer je za naše najmlajše obiskovalce (vrtce in prvo triado) poudarek bolj na življenju mlinarjev in žagarjev.VIDEO: Andrej Perhaj: Trubar in njegov čas - skrajšano predavanje za osnovnošolce
Trubarjevi stebri slovenstva
V letošnjem letu praznujemo 30. obletnico samostojnosti Slovenije. Primož Trubar in ostali slovenski protestanti so s prvo tiskano knjigo, prvo slovensko slovnico in prevodom Svetega pisma v slovenščino postavili temelje, na katerih se je izoblikoval slovenski narod, na njih pa je kasneje nastala tudi slovenska država..
V nadaljevanju boste spoznali razmišljanja Andreja Perhaja, dolgoletnega vodnika na Trubarjevi domačiji, razlagalca življenja in dela Primoža Trubarja o štirih, po njegovem izboru najpomembnejših, Trubarjevih stebrih slovenstva.
Trubarjevi stebri slovenstva
Video: Kje je bila natisnjena prva slovenska knjiga ali odkritje črke L
Praznična Trubarjeva domačija
Na Trubarjevi domačiji smo pripravili vsebine na temo PRAZNIČNA TRUBARJEVA DOMAČIJA, s katerimi bomo obujali spomine na praznovanja v Velikih Laščah in na Trubarjevi domačiji. Le-ta so v Velikih Laščah od nekdaj povezana z našimi velikimi književniki, s Primožem Trubarjem na čelu. V nadaljevanju boste spoznali zanimive utrinke s praznovanj vse od leta 1889, ko je v Velikih Laščah potekala velika slavnost ob odkritju Levstikovega spomenika na osrednjem velikolaškem trgu.
Postavitev Levstikovega spomenika v Velikih Laščah leta 1889
Če na hitro pobrskamo v zgodovino nazaj, je morda prvo večje slavje povezano s Franom Levstikom. Fran Levstik je umrl leta 1887. Bil je eden redkih slovenskih pisateljev nasploh, ki je svoje veliko priznanje je doživel takoj po smrti. Njegova pogrebna slovesnost v Ljubljani je bila podobna veliki narodni manifestaciji, za njegovim pogrebom so šli vsi njegovi največji prijatelji, pa tudi sovražniki. V Velikih Laščah so mu dve leti po smrti Laščani pred velikolaško cerkvijo postavili spomenik.Več o tem...
Praznovanje 100. obletnice rojstva Frana Levstika v letu 1931
Zelo slovesno je bilo tudi ob 100. obletnici rojstva Frana Levstika leta 1931. Že leta 1930 se je izoblikoval tudi poseben pripravljalni odbor, katerega predsednik je bil Anton Pucelj, sin Ivana Puclja, in tajnika Matija Šega in Josip Hočevar. V njem so bili med drugimi tudi velikolaški župan Ivan Hočevar, velikolaški župnik Jakob Ramovš – blagajnik in drugi zastopniki s področja šolstva, gasilstva ter zastopniki vasi Dolnje in Gornje Retje, Srobotnika in Strmca.Več o tem...
Praznovanje 100. obletnice rojstva Josipa Stritarja v letu 1936
Razglednica je bila izdana ob stoletnici rojstva pesnika, pripovednika, esejističnega pisca in urednika Josipa Stritarja (6. 3. 1836 – 25. 11. 1923), ki jo je praznovalo Prosvetno društvo v Velikih Laščah. Slavje se je začelo v soboto 4. 7. zvečer z godbo, s petjem treh pevskih zborov (Mladinskega in Mešanega pevskega zbora iz Velikih Lašč ter Mladinskega pevskega zbora iz Ribnice), z deklamacijami in recitacijami Stritarjevih del ter z igro Oderuh.Več o tem...
400. obletnica prve slovenske knjige leta 1951
400. obletnico izdaje prve slovenske tiskane knjige smo praznovali v letih 1551 in 1552. Marsikdo ob tem malo pomisli, saj je veljavna letnica izida prve slovenske knjige vendar leto 1550. V 50-tih letih je namreč veljalo, da sta Trubarjev Katekizem in Abecednik izšla leta 1551. Kasneje so ugotovili, da sta knjigi izšli konec leta 1550, na Slovenskem pa je potekala distribucija knjige šele v letu 1551.Več o tem...