Eden izmed najbolj razpoznavnih znakov Trubarjeve domačije je podoba Primoža Trubarja v obliki kipa (buste), delo kiparja Draga Tršarja.
Drago Tršar ob Trubarjevem doprsnem kipu v Trubarjevi spominski sobi 1986
Kip krasi pročelje spominske sobe, avtorju pa je bil naročen ob obnovi Trubarjeve domačije v letih 1985/1986.
Drago Tršar je domačiji ob tem podaril tudi njegov voščen odlitek, ki je dobil mesto v enem izmed stebrov v notranjosti spominske sobe in bdi nad posnetki prvih dveh slovenskih tiskanih knjig - Abecednika in Katekizma iz leta 1550 v gotici in iz leta 1555 v latinici.
Še en bronast odlitek pa je bil najprej del Trubarjeve spominske sobe v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Nato pa se je leta 2004 preselil v na novo vzpostavljeno Trubarjevo čitalnico, kjer je še danes.
Opus Draga Tršarja je izjemen, tako poštevilu del, kot tudi po raznovrstnosti, ki obsega poleg kiparstva tudi risbo, slikarstvo, scenografijo, grafiko, keramiko, tapiserijo, knjižno opremo itn. Izjemna je tudi njegova razstavna zgodovina, pri kateri je treba omeniti zlasti njegove mednarodne uspehe in zaznamovanost tako slovenskega kot jugoslovanskega oziroma mednarodnega prostora z njegovimi javnimi plastikami in spomeniki. Leta 1967 je doživel eno od življenjskih prelomnic, ko ga je 
Guggenheimov muzej v New Yorku z Manifestanti uvrstil na reprezentativno razstavo sveto
vnega kiparstva. Mednarodno je bil prisoten tudi s preglednimi razstavami jugoslovanske umetnosti. Tudi v teoretskem pogledu je Drago Tršar velikokrat izpostavljen kot najpomembnejši predstavnik svoje generacije v kiparstvu, zlasti v luči odmika od polne plastike oziroma tradicionalne obravnave človeške figure, ki pri Tršarju zlagoma prehaja v stiliziranost, kot nam to na prvem mestu razkriva Janica (1953), in nato še v razvoju figuralnih kompozicij, bolje množic ali mas, ki se pozneje venomer bolj gibljejo na robu abstrakcije. Najimpozantnejši primer teh figuralnih kompozicij ali mas je vsekakor Tršarjevo najznamenitejše delo: Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani (Povzeto po: Peter Krečič, Slovenska bibliografija, SAZU, 2013).
